Lidija Golc: Torzo in Skorje, predstavitev pesmi

Delček iz spremne besede Leva Detele “Torzo – s presežno vrednostjo: O pesmih Lidije Golc, porojenih ob skulpturah Franca Soline.” Dejstvo je, da obstaja že od nekdaj, že od pračasov, ko so vrači in svečeniki pred svetimi drevesi in lesenimi kipi prepevali zahvalne hvalnice visokim božanstvom, dialektična povezava med različnimi vrstami umetnosti, med glasbo in plesom, med kipom in izbrano besedo, med umetelno oblikovanim vrčem in sliko. To navezavo med različnimi umetnostmi je spretno ubesedila ob srečanju s samosvojimi kamnitimi skulpturami Franca Soline avtorica več pesniških zbirk Lidija Golc. Kiparjevim likom se je znala približati refleksivno in narativno. Njene pesniške besede se brusijo ob robovih, vdolbinah in izboklinah Solinovih kiparskih umetnin iz različnih materialov, predvsem pa iz kamna, a tudi lesa. Te like doživlja pesnica na samosvoj način. Sporočilnost Solinovih skulptur in njihovo melodijo zna spojiti z melodijo svoje lastne pesniške govorice. Raznovrstne občutke ob pogledu na skulpture Franca Soline vnaša v gosto mrežo iz prosto tekočih stihov, večkrat poudarjeno rimanih, kar spominja na ljudsko pesniško izročilo. Svoje misli deli z bralkami in bralci in z za likovno umetnost zainteresiranim občinstvom. Lidija Golc se je s svojimi novimi pesmimi na dialektičen način približala kiparski umetnosti drugega ustvarjalca s področja drugačne, nebesedne umetnosti. Našla je ključ, da to drugačno ustvarjalnost naveže na lepo pesniško besedo in misel.

Skorje so njena sedma pesniška zbirka in imajo dve osišči: življenjska spoznanja ter odzive na občudovano umetnost. Resda zdaj objavlja ažurno, vendar je bila Golčeva kot profesorica in družinski človek obenem potrpežljiva ustvarjalka. V pesmih, ki gradijo pesniško snov iz pesničinega intimnega in javnega vsakdana, komunicira s ‘tu in zdaj’ ter današnjo in preteklo književnostjo, z gledališčem, likovno umetnostjo, glasbo in s filmom.« je le delček besedila iz spremne besede Petre Koršič. Lidija Golc (1955) je magistrirala iz didaktike književnosti na FF v Ljubljani. Njene knjige so  praviloma večjezične. In tudi tokratna pesniška zbirka je prevedena v pet jezikov: hrvaščino, angleščino, italijanščino, nemščino, ruščino. Zbirko bogatijo ilustracije koroškega slikarja in arhitekta Karla Vouka. Prijazno vabljeni v četrtek, 21. 3. 2024, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Predstavitev knjig bo s svojo multivizijo obogatil Lado Jakša.