Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Avgust 2018

Delo O delu Kaj je počel Ivan?

1908

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Pri Schwentnerju je izšla farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski. To je dramsko delo v 3 dejanjih.

V tem delu je Cankar ustvaril skrajno posmehljivo kritiko svetohlinskega okolja doline šentflorjanske. Uporabil je motive iz zgodb; Razbojnik Peter, V mesečini, Mrovec in njegova slava.

V tej farsi opisuje razmerje med umetnikom in družbo, ki ga ne razume in prezira, ta pa je do nje vzvišen in posmehljiv.

Temeljni motiv drame "izsiljevanje z najdenčkom" je pisatelj najbrž povzel po Gogoljevem Revizorju. Jacintin ples pa predstavlja simbol avtonomne umetnostne ustvarjalnosti.

Premierno je bila drama uprizorjena leta 1907.

Pohujšanje v dolini šentflorjanski – rokopis

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Cankar je od maja do decembra ponovno živel v Ljubljani, predaval v Trstu in obiskal Bled.
Udeležil se je tudi uprizoritve Kralja na Betajnovi v Trstu.

1909

Za križem

Založnik Schwentner je izdal zbirko Za križem; Za križem, Jure, Ministrant Jokec, Pavličkova krona, Gospodična, Budalo Martinec, Zdenko Petersilka, Brez doma, O domovina, ti si kakor zdravje! Pozdravljeni!, Povest o dolgem nosu, Jakobovo hudodelstvo, Kovač Damjan, Epilog in posvečenje.

Naslovno risbo je narisal Hinko Smrekar.

Uporaba križa kot krščanskega simbola trpljenja in upanja ima s svojo simbolično protestnostjo proti družbeni krivičnosti socialno pragmatični pomen (prav tako cela zbirka).

Za križem

Od septembra do 10. novembra je živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci.
Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo.
Odloči se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.

1909

Kurent

Pri Schwentnerju je izšla povest Kurent.
To je simbolistično- poetična pripoved , za katero je značilna ritmizirana proza, v kateri se prepletajo vse že znane prvine; od motiva hrepenenja do posmeha šentflorjanski, od spominov na grenko mladost do zrelih let.

Lik Kurenta je posnel po ljudskem izročilu. Je Cankarjeva najbolj simbolistična daljša povest.

V zbirki se čuti vpliv ruskih psiholoških realistov (Dostojevski). Pripoved ima močan avtobiografski značaj. V njem najdemo eno najlepših hvalnic slovenski zemlji in govorici v naši literaturi."O domovina,.."

Kurent

"Spomni se, draga, na rdeče ciklame, ki sem te z njimi posul, tam v soparni senci, kraj smrekovega gozdiča, pod avgustovskim solncem, ki je v dolgih poljubih pilo, sesalo vase razpaljeno zemljo."

Podobe iz sanj-»To so pa rože!« str. 79

SHIFT + A