Delo | O delu | Kaj je počel Ivan? |
1908 Pohujšanje v dolini šentflorjanski
|
Pri Schwentnerju je izšla farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski. To je dramsko delo v 3 dejanjih. V tem delu je Cankar ustvaril skrajno posmehljivo kritiko svetohlinskega okolja doline šentflorjanske. Uporabil je motive iz zgodb; Razbojnik Peter, V mesečini, Mrovec in njegova slava. V tej farsi opisuje razmerje med umetnikom in družbo, ki ga ne razume in prezira, ta pa je do nje vzvišen in posmehljiv. Temeljni motiv drame "izsiljevanje z najdenčkom" je pisatelj najbrž povzel po Gogoljevem Revizorju. Jacintin ples pa predstavlja simbol avtonomne umetnostne ustvarjalnosti. Premierno je bila drama uprizorjena leta 1907. |
Cankar je od maja do decembra ponovno živel v Ljubljani, predaval v Trstu in obiskal Bled. Udeležil se je tudi uprizoritve Kralja na Betajnovi v Trstu. |
1909 Za križem
|
Založnik Schwentner je izdal zbirko Za križem; Za križem, Jure, Ministrant Jokec, Pavličkova krona, Gospodična, Budalo Martinec, Zdenko Petersilka, Brez doma, O domovina, ti si kakor zdravje! Pozdravljeni!, Povest o dolgem nosu, Jakobovo hudodelstvo, Kovač Damjan, Epilog in posvečenje. Naslovno risbo je narisal Hinko Smrekar. Uporaba križa kot krščanskega simbola trpljenja in upanja ima s svojo simbolično protestnostjo proti družbeni krivičnosti socialno pragmatični pomen (prav tako cela zbirka). |
Od septembra do 10. novembra je živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odloči se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler. |
1909 Kurent
|
Pri Schwentnerju je izšla povest Kurent. Lik Kurenta je posnel po ljudskem izročilu. Je Cankarjeva najbolj simbolistična daljša povest. V zbirki se čuti vpliv ruskih psiholoških realistov (Dostojevski). Pripoved ima močan avtobiografski značaj. V njem najdemo eno najlepših hvalnic slovenski zemlji in govorici v naši literaturi."O domovina,.." |
"Spomni se, draga, na rdeče ciklame, ki sem te z njimi posul, tam v soparni senci, kraj smrekovega gozdiča, pod avgustovskim solncem, ki je v dolgih poljubih pilo, sesalo vase razpaljeno zemljo."