Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Noč knjige - Dan Zemlje

UTRINKI S PRAZNOVANJA NOČ KNJIGE – DAN ZEMLJE

Letošnje leto smo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika združili svetovni dan knjige s svetovnim dnevom Zemlje. Unesco je 23. april za Svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995 in ga tradicionalno vsako leto praznuje več sto držav. Pri Kataloncih pa je ta dan že več kot stoletje dan, ko si ljudje podarjajo knjige in cvetje; še posebej zaljubljeni in tisti, ki imajo kako drugače koga v srcu. (Vir: MK)

Dan Zemlje se praznuje 22. aprila od leta 1970 v več kot 192 državah, v ta namen se zvrsti veliko dogodkov, povezanih z varovanjem okolja. (Vir: MOP)


Praznovanje se je pričelo s Cankarjevo besedo: »Ali nisem pel o žalosti, ker je bilo v mojem srcu hrepenenje po veselju? ...« Z odlomkom iz Bele krizanteme se nam je predstavila Zdenka Obal, avtorica knjige O človeku, ki je iskal srečo (knjigo lahko kupite v knjižnici). Matic Slapšak je otrokom prebiral zgodbe iz svojega knjižnega prvenca Zvezdne pravljice, katere so otroci, kot tudi starši pozorno poslušali. Pri branju se mu je pridružila hči Vita Slapšak. Med branjem Zvezdnih pravljic je bil za odrasle na voljo knjižnični kino s predstavitvijo filma Najstarejši voz na svetu. Pesnica Lidija Golc je v nadaljevanju predstavila svojo novo pesniško zbirko Vsakomur iz svoje lepene. Njeno predstavitev so s svojim nastopom obogatile sestre Kobal. Avtorico in poslušalce so ganile s premierno zapetim uglasbenim tekstom Lidije Golc.  V vzdušju polnem zanimanja pa je večer zaključil naravovarstvenik Anton Komat.  Predstavil je svojo novo knjigo Zemlja, voda, seme.


Nekaj besed naših gostov, ki si jih bomo zapomnili:
Avtor Matic Slapšak: »Vsaka pravljica nosi kakšen nauk, da se varuje narava, da se dela dobro naravi, da smo prijazni do sočloveka, da sprejemamo drugačnost in da smo strpni.« Za nauk prebrane zgodbe o Viktoriji, ki kot veliko dekletce pohodi rože in se ne vede lepo do žuželk, se nato pomanjša in ji rože ter žuželke povedo kako se vede do njih, pravi avtor Matic Slapšak, da: »Otroke uči, če delamo slabo naravi, se nam to navadno tudi povrne.«


Pesnica Lidija Golc: na vprašanje kaj je zrela pesniška beseda in kako se loteva pisanja pesmi, je pesnica odgovorila: »Po mojem mnenju je to dovoljenje, kot izkušnja, da se znaš veselit, da znaš cenit, da znaš bit hvaležen. Ni pomembo samo znanje in pridnost, ampak tudi, da znaš biti človeški do človeka.«


Naravovarstvenik Anton Komat: »Zemlja, največja norost in skrb, ki se pojavi naravovarstveniku, ko ljudje rečejo, da bodo prodali zemljo, če jim ne bo šlo. Vendar bo postala in že postaja prav obdelovalna zemlja več vredna kot zazidljiva, postaja zlato.«  Skozi predstavitev knjige tako ugotovimo, da so zemlja, voda in seme postali zlato našega časa! »Največja povezava zemlje je hrana, saj nam zemlja daje hrano. Naj bo hrana naše zdravilo in ne obratno.«

 

Vesna Petrač, Cankarjeva knjižnica Vrhnika

 

Viri: Ministrstvo za kulturo (MK), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter arhiv videoposnetkov CKV

Fotografija: Vesna Petrač

SHIFT + A