Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Avgust 2018

Delo O delu Kaj je počel Ivan?

1908

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Pri Schwentnerju je izšla farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski. To je dramsko delo v 3 dejanjih.

V tem delu je Cankar ustvaril skrajno posmehljivo kritiko svetohlinskega okolja doline šentflorjanske. Uporabil je motive iz zgodb; Razbojnik Peter, V mesečini, Mrovec in njegova slava.

V tej farsi opisuje razmerje med umetnikom in družbo, ki ga ne razume in prezira, ta pa je do nje vzvišen in posmehljiv.

Temeljni motiv drame "izsiljevanje z najdenčkom" je pisatelj najbrž povzel po Gogoljevem Revizorju. Jacintin ples pa predstavlja simbol avtonomne umetnostne ustvarjalnosti.

Premierno je bila drama uprizorjena leta 1907.

Pohujšanje v dolini šentflorjanski – rokopis

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Cankar je od maja do decembra ponovno živel v Ljubljani, predaval v Trstu in obiskal Bled.
Udeležil se je tudi uprizoritve Kralja na Betajnovi v Trstu.

1909

Za križem

Založnik Schwentner je izdal zbirko Za križem; Za križem, Jure, Ministrant Jokec, Pavličkova krona, Gospodična, Budalo Martinec, Zdenko Petersilka, Brez doma, O domovina, ti si kakor zdravje! Pozdravljeni!, Povest o dolgem nosu, Jakobovo hudodelstvo, Kovač Damjan, Epilog in posvečenje.

Naslovno risbo je narisal Hinko Smrekar.

Uporaba križa kot krščanskega simbola trpljenja in upanja ima s svojo simbolično protestnostjo proti družbeni krivičnosti socialno pragmatični pomen (prav tako cela zbirka).

Za križem

Od septembra do 10. novembra je živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci.
Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo.
Odloči se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.

1909

Kurent

Pri Schwentnerju je izšla povest Kurent.
To je simbolistično- poetična pripoved , za katero je značilna ritmizirana proza, v kateri se prepletajo vse že znane prvine; od motiva hrepenenja do posmeha šentflorjanski, od spominov na grenko mladost do zrelih let.

Lik Kurenta je posnel po ljudskem izročilu. Je Cankarjeva najbolj simbolistična daljša povest.

V zbirki se čuti vpliv ruskih psiholoških realistov (Dostojevski). Pripoved ima močan avtobiografski značaj. V njem najdemo eno najlepših hvalnic slovenski zemlji in govorici v naši literaturi."O domovina,.."

Kurent

"Spomni se, draga, na rdeče ciklame, ki sem te z njimi posul, tam v soparni senci, kraj smrekovega gozdiča, pod avgustovskim solncem, ki je v dolgih poljubih pilo, sesalo vase razpaljeno zemljo."

Podobe iz sanj-»To so pa rože!« str. 79

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Cankarjeva knjižnica Vrhnika