| Delo | O delu | Kaj je počel Ivan? |
|
Erotika marec 1899
|
Cankarjeva prva in edina pesniška zbirka Erotika je izšla pri založbi Kleinmayr& Bamberg v Ljubljani.
Zbirko sestavljajo štirje cikli: Skoraj vso naklado knjig je kmalu po izidu kupil ljubljanski škof Anton Jeglič in jo zažgal. |
Sredi novembra se je Ivan Cankar naselil v dunajskem predmestju Ottakringu pri Löfflerjevih. |
|
Vinjete avgust 1899
|
Prva knjiga proze Vinjete je izšla pri Schwentnerju; Tisti lepi večeri, Marta in Magdalena, Čudna povest, V pozni jeseni, Nina, O človeku, ki je izgubil prepričanje, O čebelnjaku, Moja miznica... Knjiga je sestavljena iz 28 vinjet in programskega spisa "Epilog", kjer se je pisatelj odpovedal skrajnemu realizmu in naturalizmu. Vsebuje tipično dekadenčne črtice ter pripovedi s satirično, socialno in psihološko etično vsebino. |
|
|
Jakob Ruda 1900
|
Pri Schwentnerju je izšla njegov prva drama Jakob Ruda. Schwentner je bil založnik tudi vseh drugih pisateljevih dram.
Razdeljena je na 5 dejanj. Je literarno najbolj konvencionalna in najmanj osebna Cankarjeva drama. Dramo je napisal od julija do srede oktobra 1898, ko je živel pri sorodnikih v Pulju. 16. marca je bila premierno uprizorjena v ljubljanskem gledališču, 22. marca pa v zagrebškem. |
Pisatelj je živel na Dunaju. |
|
Knjiga za lahkomiselne ljudi 1901
|
Pri Schwentnerju je izšla Knjiga za lahkomiselne ljudi. Tu so zbrane kratke pripovedi: Spomladanska noč, Iz življenja odličnega rodoljuba, Nezadovoljnost, Iz predmestja, Profesor Kosirnik, Križev pot, Pred ciljem, Krona, Hudodelec, Kralj Malhus. |
Cankar je v tem obdobju živel na Dunaju. |
|
Za narodov blagor 1901
|
Komedijo Za narodov blagor je izdal založnik Schwentner. V ospredje je postavljena satira na takratne politične razmere. Z njo je posegel v srž politične realnosti. Prvič je bila uprizorjena v Pragi leta 1905, ker doma ni bila zaželena. Ljubljanska premiera se je zgodila leta 1906. Prvotno je pisatelj delo poimenoval Abdera v strahu. Opazen vpliv Gogoljevega Revizorja. |
|
|
Erotika 1902
|
Pri Schwentnerju je izšla tudi nova izdaja Erotike. |
|
|
Kralj na Betajnovi 1902
|
Pri Schwentnerju izide drama Kralj na Betajnovi. Za snov je izbral socialne spremembe na slovenskem podeželju, zlasti razslojevanje na bogate in revne. Premierno je bila uprizorjena leta 1904. Omenja se kot prva slovenska socialna drama. |
Cankar je v tem obdobju živel na Dunaju. |
|
Na klancu 1902
|
Pri Slovenski matici je izšel roman Na klancu. Roman je kot celota razdeljen na 8 samostojnih poglavij, je ciklično zgrajen in vsebinsko povezan. Je sinteza avtobiografskega in družbeno kritičnega romana (klanec siromakov, tek za vozom). Je eno najpomembnejših Cankarjevih del in njegovo najobsežnejše pripovedno delo. Po romanu je bil leta 1971 posnet film Na klancu v režiji Vojka Duletića. |
|
|
Ob zori 1903
|
Pri založbi Kleinmayr&Bamberg je izšla zbirka kratkih pripovedi Ob zori; Ob zori, Mimi, Šivilja, Sestanek na Rušah, Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast, Rdeča lisa, Odložene suknje, Pred gostilnico, Umirajoči ljudje, O gospodu, ki je bil Tončko pobožal, Smrt kontrolorja Stepnika, Rue des nations. |
Konec oktobra je pisatelj prišel v Ljubljano, ter vodil priprave za uprizoritev Kralja na Betajnovi. Ostal je do premiere, ki je bila v začetku februarja naslednje leto. |
|
Življenje in smrt Petra Novljana 1903
|
Pri Slovenski Matici ( Anton Knezova knjižnica X) je izšla povest Življenje in smrt Petra Novljana. |
Konec oktobra se je Cankar iz Dunaja vrnil v Ljubljano, vodil priprave za uprizoritev drame Kralj na Betajnovi ter ostal do premiere v začetku februarja naslednje leto. |
|
Križ na gori 1904
|
Pri Slovenski Matici (Knezova knjižnica XI) je izšel tudi roman Križ na gori. Delo je simetrične zgradbe, zanj je značilen poetičen slog, pogosto je prisotna tema hrepenenja. Razpon simbola križa sega od trpljenja in brezizhodne žalosti do vsemogoče ljubezni in odrešitve. Podobno motiviko srečamo tudi v Cankarjevih Tujcih. |
Po premieri se je vrnil na Dunaj in pričel zvezo s Štefko Löffler. Zveza je trajala do leta 1910. |
|
Hiša Marije Pomočnice 1904
|
Roman Hiša Marije Pomočnice je izšel pri založniku Schwentnerju. V tem delu avtor doživeto opisuje pokvarjen svet malomeščanstva, pa tudi delavstva (prešuštvo, alkoholizem, krutost, sprevržena erotika). Tu se že srečamo s številnimi dekadentnimi prvinami. Je prvi slovenski roman, postavljen v evropski prostor na Dunaj. Cankar je doživel oster napad tedanje konservativne kritike češ, da je roman pornografija. |
|
|
Gospa Judit 1904
|
Gospa Judit je izšla pri založniku Schwentnerju. Je ostra satira na takratno politično življenje, razmerje med umetnikom in družbo. Spada med erotične ali ljubezenske romane. Lik Judit je Cankar oblikoval po Olgi Kuster s katero se je seznanil na Dunaju leta 1903. |
V Ljubljani je Cankar ostal do februarske premiere Kralja na Betajnovi, nato se je vrnil na Dunaj. Takrat je pričel zvezo s Štefko Löffler. Zveza je trajala do leta 1910. |
|
Potepuh Marko in kralj Matjaž, Mesečina 1905
|
Pri Slovenski matici (Knezova knjižnica, XII) sta izšli povesti Potepuh Marko in kralj Matjaž , Mesečina. Obe deli sta napisani po ljudskih motivih in po vzoru Trdinovih bajk. Gre za brezplodno iskanje odrešenika in rešitelja skozi mit narodnega junaka. |
Pisatelj je v tem obdobju živel na Dunaju. |
|
Martin Kačur 1906
|
Tudi Martin Kačur s podnaslovom Življenjepis idealista je izšel pri Slovenski Matici( Anton Knezova knjižnica, XIII) Roman je sestavljen iz treh delov; Zapolje, Blatni dol, Lazi (vsak del se dogaja v drugem kraju). Napisan je bil v zelo kratkem času, v enem mesecu. Je izrazito osebno izpovedno delo. Doživel je več dramatizacij, leta 1976 pa je bil po njem posnet film Idealist v režiji Igorja Pretnarja. |
Živel je na Dunaju. Ob premierah svojih dram je Cankar obiskoval Ljubljano. |
|
Nina 1906
|
Roman Nina je izšel pri Schwentnerju. Pisatelj je v njem opisal sedemnočni manični monolog, ki ga govori neopredeljeni pripovedovalec v pričo umirajoče Nine. Gre za Cankarjevo najmodernejše besedilo t.i.roman oz. romanco v prozi. |
Cankar je v tem obdobju živel na Dunaju. Ob premierah svojih dram je obiskoval Ljubljano. |
|
Krpanova kobila 1907
|
Tudi knjiga polemik Krpanova kobila je izšla pri Schwentnerju. Med drugim vsebuje: Študija o gledališču, Govekar in Govekarji, Poslednji dnevi Štefana Poljanca, Na otoku, Nespodobna ljubezen , Spomladij... Pretežni del je namenjen satiram zoper takratno meščansko gledališko življenje. |
Cankar je kandidiral na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za državnega poslanca. Nastopal je na številnih predvolilnih shodih v Litiji, Zagorju, Vačah, Trbovljah in drugod. V decembru se je udeležil premiere Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V tržaškem Delavskem domu je imel predavanje "Slovensko ljudstvo in slovenska kultura". Prvič se je srečal z Mici Kessler. |
|
Aleš iz Razora 1907
|
Aleš iz Razora je izšel pri Narodni založbi. V drugem poglavju in na koncu v njem najdemo znani slavospev Vrhniki. |
|
|
1907 Hlapec Jernej in njegova pravica
|
Pri Schwentnerju je izšla povest Hlapec Jernej in njegova pravica. Hlapec Jernej je nova različica Don Kihota, ki se šele ob srečanju s stvarnostjo polagoma zave nestvarnosti svojih predstav. Prisotna je jasna socialna ostrina povesti in njenega simboličnega pomena (v smislu absolutne oz. božje pravičnosti). Delo je pisal sredi volilne agitacije, preko katere se je zbližal s socialdemokratskimi idejami. Povest je doživela največ prevodov, številne odrske in celo operno priredbo. |
Cankar je kandidiral na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za državnega poslanca. Nastopal je na številnih predvolilnih shodih;v Litiji, Zagorju, Vačah, Trbovljah in drugod. V decembru se je udeležil premiere Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V tržaškem Delavskem domu je imel predavanje „Slovensko ljudstvo in slovenska kultura“. Prvikrat se je srečal z Mici Kessler. |
|
1908 Novo življenje
|
Pri Slovenski Matici ( Knezova knjižnica, XV.) je izšel roman Novo življenje. V tem delu, napisanem v težkem, kompozicijsko in stilno neenotnem besedilu, je v prvi osebi izrečena pripoved o ljubezni. Gre za nekak pisateljev obračun s časom in samim seboj ter izpoved ljubezni do Mici Kesslerjeve. |
Cankar je od maja do decembra leta 1908 ponovno živel v Ljubljani, predaval v Trstu, obiskal Bled. Udeležil se je tudi uprizoritve Kralja na Betajnovi v Trstu. |
|
1908 Zgodbe iz doline šentflorjanske
|
Izidejo Zgodbe iz doline šentflorjanske (Schwentner); Pesem, Razbojnik Peter, Polikarp, Kancelist Jereb, Pesem. Večino motivov srečamo tudi v farsi Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Satirična ost je uperjena zoper šentflorjansko (slovensko) hinavščino in svetohlinstvo. V zgodbah je viden vpliv Gogolja. |
|
|
1908 Pohujšanje v dolini šentflorjanski
|
Pri Schwentnerju je izšla farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski. To je dramsko delo v 3 dejanjih. V tem delu je Cankar ustvaril skrajno posmehljivo kritiko svetohlinskega okolja doline šentflorjanske. Uporabil je motive iz zgodb; Razbojnik Peter, V mesečini, Mrovec in njegova slava. V tej farsi opisuje razmerje med umetnikom in družbo, ki ga ne razume in prezira, ta pa je do nje vzvišen in posmehljiv. Temeljni motiv drame "izsiljevanje z najdenčkom" je pisatelj najbrž povzel po Gogoljevem Revizorju. Jacintin ples pa predstavlja simbol avtonomne umetnostne ustvarjalnosti. Premierno je bila drama uprizorjena leta 1907. |
Cankar je od maja do decembra ponovno živel v Ljubljani, predaval v Trstu in obiskal Bled. Udeležil se je tudi uprizoritve Kralja na Betajnovi v Trstu. |
|
1909 Za križem
|
Založnik Schwentner je izdal zbirko Za križem; Za križem, Jure, Ministrant Jokec, Pavličkova krona, Gospodična, Budalo Martinec, Zdenko Petersilka, Brez doma, O domovina, ti si kakor zdravje! Pozdravljeni!, Povest o dolgem nosu, Jakobovo hudodelstvo, Kovač Damjan, Epilog in posvečenje. Naslovno risbo je narisal Hinko Smrekar. Uporaba križa kot krščanskega simbola trpljenja in upanja ima s svojo simbolično protestnostjo proti družbeni krivičnosti socialno pragmatični pomen (prav tako cela zbirka). |
Od septembra do 10. novembra je živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odloči se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler. |
|
1909 Kurent
|
Pri Schwentnerju je izšla povest Kurent. Lik Kurenta je posnel po ljudskem izročilu. Je Cankarjeva najbolj simbolistična daljša povest. V zbirki se čuti vpliv ruskih psiholoških realistov (Dostojevski). Pripoved ima močan avtobiografski značaj. V njem najdemo eno najlepših hvalnic slovenski zemlji in govorici v naši literaturi."O domovina,.." |
|
|
1910 Bela krizantema
|
Pri Schwentnerju je izšla polemična Bela krizantema - izpoved Cankarjeva umetniškega prepričanja. "Bela krizantema" je simbol novoromantične umetnosti. Pisatelj je tu združil že tri prej objavljene sestavke: Publikum, Rože in Bela krizantema. Napisana je bila v času, ko se je preselil na Rožnik, kjer je začutil nove moči in polet za nadaljnje ustvarjanje. |
Proti koncu aprila se je Cankar preseli na Rožnik in tam z nekaj presledki ostal do poznega poletja 1917. |
|
1910 Hlapci
|
Schwentner je izdal knjižno izdajo drame Hlapci. Socialdemokratska stranka na listi katere je kandidiral tudi Cankar, je ostala brez svojega poslanca tako v deželnih zborih kot v državnem zboru. Drama vsebuje znamenito misel; "Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar!".
To je politična satira in hkrati intimna osebna drama. |
|
|
1911 Volja in moč
|
Knjigo Volja in moč je založil Schwentner. Delo sestavljajo tri dolge novele: Melitta, Mira, Dana.
Vsebinsko gre za osebno izpoved o izgubljenih sanjah mladosti in o brezupni razpetosti med voljo in umetniško močjo. |
V tem času je Cankar živel na Rožniku. V ljubljanskem mestnem domu je predaval o Josipu Murnu ob deseti obletnici pesnikove smrti. |
|
1911 Troje povesti
|
Edina samostojna knjiga, ki je izšla pri Mohorjevi založbi so Troje povesti; Krčmar Elija,Zgodba o dveh mladih ljudeh, Zgodba o Šimnu Sirotniku. Knjiga je namenjena kar najbolj širokemu krogu bralcev. |
Cankar je v tem času živel na Rožniku. V ljubljanskem Mestnem domu je predaval o Josipu Murnu ob deset letnici pesnikove smrti. |
|
1911 Lepa Vida
|
Lepa Vida je izšla pri Schwentnerju. Osrednji temi hrepenenja je pisatelj pridružil motiviko ljubljanske Cukrarne in tam umirajočih pesnikov. |
|
|
1913 Milan in Milena
|
Pri Schwentnerju je izšel tudi kratek roman Milan in Milena. To je ljubezenska pravljica, o dveh, ki se ne poznata in iščeta svojo ljubezensko identiteto, srečata pa se šele po smrti na dnu Blejskega jezera. |
Zaradi predavanja Slovenci in Jugoslovani 12. aprila v ljubljanskem Mestnem domu, je bil Cankar obsojen na teden dni zapora. V tem obdobju se je preko dopisovanj zelo zbližal z Mileno Rohrman. |
|
1917 Podobe iz sanj
|
Pri Novi založbi je izšla zadnja knjiga, ki jo je Cankar še doživel za časa svojega življenja; Podobe iz sanj. Gospod stotnik, Strah, Bebec Martin, Otroci in starci, Obnemelost, Sraka in lastovica, Leda, Edina beseda, Sence, Veselejša pesem, Tisto vprašanje, Kostanj posebne sorte, Ranjenci, Kadet Milavec, To so pa rože!.... Vsebuje 31 pripovedi, katere je že prej objavljal v Domu in svetu med letoma 1915 in 1917. V glavnem gre za meditativno kratko prozo, značilno za pisateljevo zadnje obdobje (trtični značaj), vezano na grozote prve svetovne vojne, ki jih je pisatelj tudi osebno doživel. Leta 1915 so ga vpoklicali k vojakom (Judenburg na avstrijskem Štajerskem) in ga zaradi bolehnosti že po poldrugem mesecu odpustili. |
Konec avgusta ali v začetku septembra se je Cankar preseli z Rožnika v Ljubljano. |
| 1918 | Ivan Cankar je umrl 11. decembra v Ljubljani. | |
|
1920 Moje življenje
|
Od januarja do junija 1914 so v Slovenskem narodu izhajale črtice, ki so bile v knjižni obliki kot Moje življenje objavljene šele leta 1920. V obdobju pisanja teh črtic je bil iz političnih razlogov Cankar zaprt na ljubljanskem gradu (od 23. avgusta do 9. oktobra). V času, ko je bil zaprt (30.avgusta), mu je umrl oče. Moje življenje sestavljajo; Moje življenje I-XIV, Desetica, Skodelica kave, Tuja učenost, Večerna molitev, Njena podoba, Njen grob, Večerne sence, Tičnica, Mladost, Utrinek iz mladosti, Slamniki, V gaju, Istrski osel, Muhe, Lisjak, Firbec, Kakaduj, Sova, Tuje življenje. |
|
|
1920 Mimo življenja
|
Pri založbi Bamberg izide Mimo življenja. Zbirko sestavljajo črtice napisane v letih 1902-1904: Mimo življenja, Brez doma, O prešcah, V temi, Greh, Tinica, Na Golgato, Lepa Vida, Zaljubljena fantazija, Vedomec, Sreča, Pozdrav iz domovine, Poet. |
|
|
1921 Grešnik Lenart
|
Grešnik Lenart je izšel pri založniku Schwentnerju. V tej povesti opisuje svoja otroška in prva mladostna ljubljanska leta. Napisana je v tretji osebi, vendar je neosebnost samo navidezna, ker se v njej odsevajo številna avtobiografska doživetja. Prevladuje občutek mladostne krivde oz. greha. Delo je bilo napisano leta1915, izdano pa šele po Cankarjevi smrti leta 1921. |
|
|
1922 Romantične duše
|
Tudi Romantične duše so izšle pri Schwentnerju. Pisatelj jih je označil kot „dramatično sliko v treh dejanjih“. Zgodba sledi ideji, da je stvarno življenje „romantičnim dušam“ tuje, vanj so prišle samo po pomoti, zato sanjajo in hrepenijo po nekem višjem, čistejšem, vrednostno povsem zanesljivem svetu. Napisal jih je konec marca leta1897 (septembra tega leta je umrla njegova mama), ko se je prvič vrnil z Dunaja domov na Vrhniko. |
|
|
1947 Križ na gori
|
Roman Križ na gori je bil prvič izdan leta 1904 pri Slovenski Matici, Knezova knjižnica XI. Delo je simetrične zgradbe, zanj je značilen poetičen slog, pogosto je prisotna tema hrepenenja... Razpon simbola križa sega od trpljenja in brezizhodne žalosti do vsemogoče ljubezni in odrešitve. Podobno motiviko srečamo tudi v Cankarjevih Tujcih. |
|
